Pravilna izvedba dilatacije je tako za estrih kot za keramično oblogo na zunanjih površinah zelo pomembna.
Prav tako pravilna oblika in velikost dilatacijskega polja.
To si lahko pogledate v nasvetu Dilatacijsko polje – določitev velikosti.
Poleg velikosti polja, pa je zelo pomembno, da je dilatacijska fuga pravilne izvedbe oziroma pravilne oblike.
Priporočeno razmerje dilatacijske fuge je višina * širina = 1:2.
Praktično vsi proizvajalci imajo ta priporočila v tehničnih listih, saj je to predvsem na zunanjih površinah res zelo pomembno.
Pravilno razmerje višine in širine drastično podaljša trajnost dilatacijske fuge.
Širina dilatacijske fuge na zunanjih površinah mora biti minimalno 6mm
Le taka širina bo lahko prenašala gibanja površin, ki nastopajo na zunanjih površinah, kjer se temperatura giblje med -20 do +60 ali celo 70°C pri temnejši keramiki.
Na žalost se to pravilo redno krši na objektih, kar zelo pripomore h krajšanju življenjske dobe obloge.
Čeprav po navadi stranke ne želijo tako širokih fug je dejstvo, da vse kar je mimo tega pravila pomeni nestrokovno delo.
In za poškodbe je odgovoren kermičar, zato res nikakor ne kršit teh pravil.
Dilatacijska fuga mora biti pred vlaganjem vrvice povsem prazna
Če ostane med keramiko še kaj lepila, potem se ta fuga ne more stisniti zaradi visokih tlačnih trdnosti lepila. Zato dilatacije ne more opravljati svoje funkcije.
Silikonski in poliuretanski kiti zahtevajo obvezen pred namaz za zunanje površine, ki pa jih keramičarji zelo redko uporabljajo.
MS polimer TKK SEAL Flexible Seal & Bond, ki ga imamo na zalogi pa prajmerja ne zahteva ampak samo res čisto površino, ki pa je v vsakem primeru nujna.
V dilatacijsko fugo mora biti obvezno vgrajena penasta vrvica
Po našem mnenju bi morali uporabljati tesnilno vrvico vedno na mestih kjer se pričakuje večje obremenitve dilatacijskega kita.
To je na vseh zunanjih površinah in med večjimi ploščami estriha v notranjosti.
Vrvico je s priročno pripravico res enostavno vgraditi. Na videu je prikazano kako se vgradi trak na enakomerno globino.
Kajti enakomerna globina kita je zelo pomembna, predvsem pa se na ta način res lahko izvaja pravilo razmerja stranic elastične fuge.
Pripravico se z lahkoto izdela na objektu z izrezom kakšnega kosa plastike ali lesene deščice.
Z vgradnjo vrvice po našem, mnenju nikakor ni stroška, saj se porabljen čas in material obrestuje že pri manjši porabi kita, poleg seveda precej daljšega trajanja.
Pravilno tesnjenje nizko stenske obrobe zunaj
Na sliki 4 je prikazano kako je potrebno dilatirati nizko stensko obrobo na fasadi.
Zelo velikokrat nizko stenske obrobe potrga od stene zaradi krčenja estriha in to ne samo na zunanjih površinah.
Velikokrat je vzrok temu, da fuga ni povsem očiščena in v bistvu ostane obroba prilepljena na talno ploščico. Ta pa se s krčenjem estriha odmika od stene.
Če se samo 1 mm lepila Imolim – Kristal stika hkrati s horizontalno keramiko in obrobo to pomeni, da nastane na 60 cm dolžine sila enakovredna teži 120 kg.
To se dogaja tudi v primeru, da je fuga premajhna in se zato kit ne more deformirati. Še posebej v primeru, da je obroba lepljena na belež ali izravnalno maso bo zelo hitro odstopila.
Če bo višina fuge pravilno izdelana in minimalne višine 6mm kot je določeno, potem ne bodo delovale velike sile na obrobo pri krčenju estriha.
Slika 4 Pravilna izvedba tesnjenja nizko stenske obrobe na fasadi
Pravilno tesnjenje aluminijastega odkapa
Fuga med aluminijastim odkapom in keramiko mora biti narejena na isti način kot med keramiko na dilataciji.
Torej širine 6 mm in s tesnilno vrvico. Tu je ne obravnavamo posebej, ker v vsakem primeru odsvetujemo aluminijaste odkape.
Daleč najbolj zanesljiv odkap je iz keramike.
Pravilno tesnjenje balkonskih vrat
Na sliki 5 je prikazano kako pravilno tesniti keramiko ob vratih. Pod keramiko je Progress – Kristal sistem, ki je s trakom in kitom tesnjen spodaj pod okvirjem. Potem je pa še dodatno tesnjeno z dilatacijko fugo.
Podrobna razlaga nujnosti priporočene oblike fuge
Pri dimenzioniranju in načrtovanju oblike dilatacije, je potrebno upoštevati zelo pomembno lastnost elastičnih kitov.
Vse elastične tesnilne mase težijo k temu, da navkljub deformaciji v širino fuge, volumen kita ostane enak vsaj v začetnih fazah raztezanja oziroma to velja do določene sile, kjer se pa začne tudi plastična deformacija.
Zaradi te lastnosti se pri raztezanju kit v sredini fuge stanjša. Posledica tega je, da nastanejo zelo velike natezne sile na skrajnih robovih tesnilne mase.
Z manjšanjem tega razmerja do 1:1, to je kvadratne oblike fuge, se znatno povečuje sila na vogalih večinoma do te mere, da začne masa na tem delu odstopati.
V primeru popolne zapolnjenosti fuge pa ni nikakršne možnosti, da bi fuga dolgoročno tesnila.
Ko se enkrat začne na vogalčku tesnilna masa lupiti oziroma se zatrga, ji ni več rešitve. Podobno kot se z lahko pretrga bombažno krpo, če jo na robu samo malo zarežemo.
Spodaj je prikaz različnih oblik fug in delovanje sil na stičnih površinah.
Z zeleno barvo je narisana začetna, z rdečo pa raztegnjena oblika. Delovanje natezne sile je prikazano z rdečo puščico in je sorazmerna z dolžino puščice.
