Povišana vlaga v zidovih je bolezen zgradbe. Posledice so neprijetna vlažna klima v prostorih , opleski se luščijo, na površini zidov izcvetajo soli, rasejo plesni in odpada omet.
Čeprav je prisotnost vlage pogost pojav, je v praksi reševanje teh problemov dokaj pomanjkljivo. Vse prepogosto se omeji na “lepotičenje” objekta t.j. nove omete, barvanje, oblaganje in podobno. Rezultat takega pristopa je, da so posledice vlage še bolj opazne v primerjavi z izboljšanim videzom prenovljenega objekta.
Da bi se zidovi osušili, je potrebno najti in nato sistematsko odstraniti vzroke navlaževanja. Najpogostejši vzroki navlaževanja so:
- kapilarni vlek vode preko neizoliranih temeljev,
- nepravilna konfiguracija terena ob objektu ter nepravilno zgrajene drenaže in zato zamakanje zunanjega zidu,
- napake pri sistemih odvajanja vode od objekta : žlebovi, peskolovi, napačni nagibi okenskih polic, zunanjih stopnišč in balkonov, izstopajoči zob hišne obrobe, zamakanje zaradi poškodovane strehe, napake v hišnih inštalacijah itd.
- kondenzacija na površini ali v notranjosti zidov.
Ko ugotovimo vse vzroke navlaževanja, jih je potrebno najprej sistematično odpraviti. Postopki za odstranitev večino vzrokov so v glavnem poznani. Mogoče bi tu omenil učinkovito in enostavno rešitev za primere, kjer je problem površinska kondenzacija vlažnega zraka na hladnih stenah. Potrebno je samo na zunanjo steno namestiti prezračevalno enoto z rekuperatorjem in problema z vlago in plesnimi ne bo več. Ventilatorji porabijo samo približno 25W in to je malenkosten strošek za rešitev problema in ugodja svežega zraka v prostoru.
Zahtevnejši pa so postopki s katerimi preprečimo kapilarni vlek vode iz temeljev po zidovih navzgor.
Prekinitev kapilarnega vleka vode – kemijski postopekNajbolj poznan način je prebijanje ali žaganje zidov in vstavljanje manjkajoče hidroizolacije. Tak način je najuspešnejši vendar velikokrat zaradi različnih vzrokov neizvedljiv. V takih primerih uporabimo kemijski postopek, ki je lažje izvedljiv kot mehanski. V zidove navrtamo luknje in zid po celotnem preseku prepojimo s posebno vodno raztopino silikonov IMOSIL – N, ki spremeni lastnosti materiala tako, da se po penetraciji zmanjša vodovpojnost za približno 80%. Zelo pomembno je, da se zid prepoji po celotnem preseku. Pri opečnatih zidovih nam to ne predstavlja posebnih problemov. Kamniti zidovi pa so običajno zidani tako, da je v njih dosti praznin. V takih zidovih z enostavno penetracijo ne dosežemo zveznega hidrofobnega sloja, ker nam penetrant izteka po prazninah v zidu. Pogosto je pri kamnitih zidovih starih objektov problem ne le vlaga ampak tudi nezadostna nosilnost in slaba potresna varnost. Oba problema, problem vlage in mehanske odpornosti zidov lahko rešujemo istočasno, če zidove injektiramo z injekcijsko hidrofobno maso. Z njo zid homogeniziramo, ga mehansko utrdimo, obenem pa uvedemo v zid množico hidrofobnih slojev, ki prekinjajo kapilarni transport vode. S tem pa v zidu ustvarimo tudi zgoščen sloj nad katerim, lahko kvalitetno prepojimo zid s Imosilom in tako preprečimo kapilarno dvigovanje vode po zidu navzgor.
Postopki po prekinitvi kapilarnega vleka oziroma po odpravi vzrokov navlaževanjaKo izvedemo postopke s katerimi preprečimo vodi dostop do zidov ali pa prenos vode po zidu navzgor, se zidovi začnejo sušiti. To pa je zelo dolgotrajen postopek. Neometan opečnat zid debeline 40cm se suši približno 16 mesecev, zid debeline 70cm pa 4 leta. Da bi v tem času lahko uporabljali prostore je potrebno sanacijo zaključiti. Če na še vlažne zidove nanesemo običajne omete, se bodo v procesu sušenja na površini pojavili vlažni madeži, cvetenje soli in plesen.
Zato je nujno potrebno, da po vsaki sanaciji vlage oziroma pri vsakem ometavanju vlažnih zidov uporabimo hidrofobni omet. Hidrofobni omet izdelamo tako, da klasični malti dodamo dodatek Stearin, ki vsebuje mešanico soli maščobnih kislin. Dodatek v ometih povzroči, da je površina kapilar hidrofobna – vodoodbojna. Voda iz kapilar v zidu zato ne prehaja v tekočem stanju iz zidu v omet, temveč prehaja skozi omet le kot vodna para. S tem je preprečen transport soli na površino. Le ta je zato suha ( onemogočena je rast plesni ), brez soli, madežev in luščenja. Vlažen zid pa se skozi tak omet lahko difuzijsko še vedno suši.
Enostaven postopek sanacije manj vlažnih zidovKer vlaga izhlapeva na meji med zidom in hidrofobnim ometom, se na tej meji nabirajo soli, ki so raztopljene v vodi. Zato bi sčasoma ometi zaradi kristalizacije soli odpadli, če ne preprečimo stalnega dostopa vlage v zid. Torej se ometi z hidrofobnim dodatkom uporabljajo največkrat kot končni postopek pri kompleksni sanaciji ali vsaj v kombinaciji s pravilno izvedbo drenaž.
Če pa je zid le zmerno navlažen in ni izrazitega vzroka navlaževanja, zadostuje enostaven postopek sanacije, katerega lahko opravi vsak zidar. V primeru, da je stopnja navlaženosti zidu 50% od nasičene vlage gradiva v zidu, zadostuje da stare omete nadomestimo z novimi hidrofobnimi. V takem primeru stari omet odstranimo 50 do 70 cm višje od meje kristalizacije soli na steni in omečemo zid z malto, ki ji dodamo hidrofobni dodatek ( v zadostni debelini, vsaj 2cm ).
Povzamemo lahko, da je vlaga v zidovih kompleksen pojav, ki zahteva strokoven pristop. Predvsem je treba ugotoviti pravi vzrok navlaževanja, načrtovati vzroku ustrezen način sanacije, pri čemer upoštevamo način zidave zgradbe in bodoči namen uporabe prostorov. Dela je treba strokovno in temeljito izvajati. Le tako lahko pričakujemo, da sredstev, ki smo jih vložili v sanacijo zgradbe nismo porabili zaman.
Preventivni ukrepi za preprečevanje vstopa vlage v zidoveVsekakor je najučinkoviteje in najceneje, da že pri sami gradnji prepečimo dostop vlage v zidove oziroma v vodovpojne gradbene materiale.
To dosežemo z hidrofobiranjem materialov na dva načina. Prvi je že omenjeno dodajanje hidrofobnega dodatka Stearin v zaključne zunanje omete in fasade. Dodajamo ga v teranovo, hišno talno obrobo, betone, skratka v vse zaključne omete kateri so izpostavljeni delovanju atmosfere.
Drugi način je, da površine premažemo z raztopino silikonov, v našem primeru je to Imosil -Z. Le-ti potem, ko se vpijejo v material kemijsko reagirajo z ogljikovim dioksidom iz zraka in nastanejo soli maščobnih kislin, podobne kot so v prašnem hidrofobnem dodatku. Te zaradi svoje velike površinske napetosti ne dovolijo vstopa vode v material oziroma ga zelo ovirajo. S tem se poveča njihova odpornost proti zmrzali.
S Imosilom lahko prepojimo salonitno strešno kritino, fasadno opeko ali opeko za zidavo dimnikov in jim s tem podaljšamo življensko dobo. Pogosto pa se uporabljajo tudi za zaščito vidnih betonov, škarp, umetnega kamna, marmorja in spomenikov. Ti premazi so nevidni in ni nevarnosti, da bi odstopili kot se to pogosto dogaja pri barvnih premazih.
Pripravil: Oblak Izidor iz podjetja IMOObjavljeno: (
Gorenjski glas priloga Gradimo )