Kazalo:
1. Ukrepi pred polaganjem keramike
2. Tolerance mer in metode preverjanja položene keramike
3. Ploskost obloge iz keramike
4. Odstopanje med dvema sosednjima ploščicama
5. Ravnost tal obloženih s keramiko
6. Ravnost sten (vertikalnost)
8. Videz položenih keramičnih ploščic
Ukrepi pred polaganjem keramike
Pri pripravi za polaganje keramične obloge je ključno, da izvedete ustrezne meritve in preglede podlage pred polaganjem, da se zagotovi kakovostni končni izdelek.
V tem nasvetu je prikazan način merjenja podlage in dovoljena odstopanja.
Pomembno je, da keramičarji pisno obvestijo investitorja o morebitnih kompromisih pri kakovosti, ki jih je potrebno sprejeti, da se prepreči morebitne kasnejše pripombe ali težave.
Velikokrat se namreč dogaja, da poskušajo investitorji s kasnejšimi pripombami samo zmanjšati ceno keramičarju.
Še posebej pri podlagah slabših trdnosti in pri stenah iz mavčnih plošč, je zelo pomembno, da na morebitne nepravilnosti pismeno opozorite stranko, saj ni enostavnih rešitev.
Na take podlage ni dovoljeno nanašati debelejših slojev izravnalnih mas ali lepil, ker prihaja zaradi krčenja teh do poškodb in odstopanja. Lep primer je slika v tem nasvetu.
Spodaj so opisani načini merjenja in dovoljena dimenzijska odstopanja položene keramike.
Tolerance mer in metode preverjanja položene keramike
Pri dimenzijskih odstopanjih je kakovost obloge zelo odvisna od odstopanj dimenzij samih ploščic, vendar precej tudi od polagalcev oziroma izvedbe.
Tehnični komite CEN/TC 67 je leta 2004 pripravil smernice glede kakovosti vgradnje v obliki tehničnega poročila CEN/TR 13548: 2004: General rules for the design and installation of ceramic tiling (Splošna pravila za oblikovanje in vgradnjo keramičnih ploščic).
Tehnično poročilo je v deloma prirejenem slovenskem prevodu izdala Obrtna zbornica Slovenije pod naslovom Merila za načrtovanje in izvedbo keramičnih oblog.
Dokument predstavlja pravila dobre delovne prakse. Večino je povzetih v zelo obširnem javno dostopnem dokumentu Stanovanjskega sklada RS.
V nadaljevanju so navedene glavne smernice kontrole položene keramike.
Ploskost obloge iz keramike
Uporablja se za talne in stenske keramične obloge. Meritev se izvaja po ISO 7976-1 in velja, da je dovoljeno odstopanje pod 2 m dolgim ravnilom ± 3 mm.
Ravnilo položimo na merilne palice, visoke 3 mm in merimo maksimalno razdaljo med oblogo in ravnilom.
Merilni palici sta debeline 6mm in višine 3mm.
– Negativno odstopanje a.1: znotraj tolerance; a. 2: zunaj tolerance;
– Pozitivno odstopanje b.1: znotraj tolerance; b. 2: zunaj tolerance.
Priporočenim odstopanjem je treba prišteti odstopanje uporabljenih ploščic.
Recimo, da je nekatere ploščice niso ukrivljene oziroma izbočene, druge pa so izbočene 2 mm, potem je lahko v takem primeru pod letvijo tudi 5 mm.
Pri uporabi tankoslojnega nanosa lepila so odstopanja odvisna od podlage.
Tudi zato je zelo pomembno, da se pred polaganjem preveri ravnost podlage.
Odstopanje med dvema sosednjima ploščicama
Uporablja se za talne in stenske keramične obloge z ravno površino, nikakor pa ne za reliefno keramiko.
Preskus se izvede tako, da ravnilo položimo na ploščico in izmerimo višinsko razliko z merilnim klinom ali lističi, kot prikazuje slika.
Dopustna odstopanja znašajo:
– maksimalno 1 mm, pri širini fug < 6 mm, oziroma
– maksimalno 2 mm, pri širini fug ≥ 6 mm.
Te meritve ne pridejo v poštev, če se polaga reliefna keramika.
V takih primerih, ko je tudi rob neenakomerne debeline je povsem logično, da je lahko razlika med sosednjima ploščicama veliko večja od predpisane.
Vseeno se dogaja, da določeni investitorji poskušajo nižat ceno, kar pa je absurdno in nepošteno do izvajalca.
Seveda pa je prav, da keramičar pred polaganjem to razloži stranki, če se tega ne zaveda. Spodaj slika zelo reliefne keramike
Ravnost tal obloženih s keramiko
Ravnost tal merimo z merilcem ravnosti (laserski ali optični merilec, libela); dovoljeno odstopanje znaša ± L/600,
pri čemer je L = dolžina med dvema izbranima točkama, v mm.
Primer: če je prostor dolžine 4,2 m je dovoljeno odstopanje 4200 mm/600= 7 mm.
Opombe: Ni primerno za merjenje ob robovih ali denimo pri odprtini vrat, ki zahteva večjo natančnost.
Tudi pri predvidenih naklonih (odtoki, balkoni), navedena odstopanja niso relevantna.
Ravnost sten (vertikalnost)
Velja podobno kot za tla: dovoljeno odstopanje znaša ± h/600, pri čemer je h višina stene v mm.
Torej pri višini stene 2,5m je dovoljen odmik 4,2mm
Širina in ravnost fug
Širina fug med ploščicami mora biti enakomerna, potrebno pa je upoštevati tudi odstopanja izbranih keramičnih ploščic.
Linija fug mora biti poravnana; izjema je pri ploščicah nepravilnih oblik.
Še posebej je to treba upoštevati pri linijah v višini oči in na velikih talnih površinah, kjer so linije fug opaznejše.
Videz položenih keramičnih ploščic
Videz se izvaja iz razdalje najmanj 1,5 m. Majhen kot osvetlitve ni dovoljen.
Ta meritev je nekoliko subjektivna, zato je bolje, da jo izvaja neodvisna oseba.
Položena keramična obloga se pregleduje pri osvetlitvi, ki ji bo obloga izpostavljena med uporabo.
Ne sme biti opaznih defektov materialov ali bistvenih dimenzijskih odstopanj pri izvedbi.
MERJENJE PRAVOKOTNOSTI POLOŽENE KERAMIKE V KOTU MED DVEMA STENAMA
Ker se dogajajo nerazumne zahteve nadzornikov, je tu prikazano napačno merjenje pravokotnosti v kotu položene keramike oziroma neupoštevanje krivosti keramike.
Na spodnji sliki je prikazano merjenje pravokotnosti na ploščicah, ki so povsem pravilno položene vendar so izbočene za dva mm kot je v standardu dovoljeno.
A če so 60 cm ploščice izbočene 2 mm, kot to dovoljuje standard, potem je pod kotnikom dolžine 30 cm na obeh stenah 2 mm reža.
Na levi strani skice pa je prikazano, da v primeru, ko kotnik v kotu stisnemo na eno steno, potem je reža široka približno enkrat več kot je ukrivljenost keramike.
Viri:
KERAMIČARSAKA DELA – Določila za izvedbo in kontrolo; Pravila merjenja z opisi del. Izdajatelj OZS 2009
SIST-TP CEN/TR 13548:2004 (General rules for the design and installation of ceramic tiling)
Prepisal in oblikoval: Izidor Oblak
