Pravilna debelina lepila pod keramiko je pomembna za trajnost lepljenja in hkrati je optimalna poraba lepila.
Zaradi večkrat omenjenega različnega raztezka keramike in betona, pri spremembah temperature prihaja do strižnih napetosti med njima.
Zato so predpisana visoko fleksibilna lepila v primeru polaganja večjih formatov keramike. Večja kot je keramika, fleksibilnejše lepilo moramo uporabiti.
Predvsem pa je pri večjih formatih keramike še toliko pomembneje, da so vse rezane stranice fino pobrušene, torej povsem brez kakšnih koli zarezic oziroma okruškov na robu.
Prav tako je pri velikih formatih še pomembneje, da se izogibamo rezanju v L oziroma, če ne gre drugače, da je v notranjem kotu izvrtana luknja in potem rezano.
A veliko vlogo igra tudi debelina lepila pod keramiko. Na sliki 1 je graf, ki prikazuje kako drastično naraste strižna napetost v primeru, da je manj kot 1 mm debelina lepila pod keramiko.
Če je pod keramiko polno lepila je povprečna poraba boljših lepil 1,7 kg za vsak mm debeline na 1 m2.
Iz grafa je razvidno, da je optimalna debelina lepila 4 mm zaradi občutnega padca napetosti v lepilu in zmerne porabe. Nikakor pa ne sme biti manjša od dveh milimetrov.
Kaj pa če je debelina lepila pod keramiko večja od 5 mm kot je priporočilo za večino lepil.
V notranjosti to predstavlja predvsem nekoliko večje napetosti med podlago in keramiko zaradi krčenja lepila.
Imolim lepila imajo zaradi premišljene sejalne krivulje in dodatkov sorazmeroma majhne skrčke. Zato velikokrat navkljub uporabi v debelini 15 mm ni bilo nobenih posledic.
A je v takem primeru pomembno, da je keramika kakovostna brez notranjih napetosti in da je podlaga visokih trdnosti. Če na primer nanesemo lepilo na gips ploščo v debelini 1cm, je velika verjetnost, da bo minimalni skrček lepila povzročil odstopanje zgornjega papirnatega sloja gips plošče.
Če je lepljenje enostransko z zobato gladilko, potem je poraba manjša. Povprečna poraba je tako 5 kg na m2 pri debelini lepila 4 mm.
Manjša kot je vpojnost podlage, manjši skrček ima lepilo v začetni fazi.
Na sliki 2 smo za prikaz na strokovnem predavanju nalepili granitogres keramiko 30*60 cm na keramiko 60*60 cm z lepilom Imolim – EXTRA v debelini 10mm. Čez tri dni smo nalepili na drugo polovico še drugo keramiko in poravnali na isto višino.
Izkazalo se je, da po otrditvi ni bilo prav nobene razlike v višini med dvema ploščicama položenima v razmaku 3 dni. Pri veliki večini lepil v takem primeru nastane razlika 1 do 2 mm.
Če bi bila podlaga vpojna bi seveda nastala minimalna razlika zaradi zmanjšanja volumna ko podlaga popije vase vodo. Zato v takih primerih svetujemo pred namaz z Imokrilom, ki zmanjša vpojnost podlage.
Pri tem preizkusu je tudi trdnost podlage zelo velika, saj je granitogres precej trdnejši od betona. Vsekakor pri debelejšem nanosu lepila delujejo povečane sile na podlago zato mora biti le ta dovolj visokih trdnosti.
Torej pogojno dovoljujemo nanos vseh lepil v notranjih prostorih v debelini do 15mm.
Slika 2 Nalepljeni keramiki v razmaku tri dni in v lepilo debeline 10 mm. Zaradi majhnih skrčkov in nevpojne podlage ni niti malo zamika med dvema ploščicama
Na zunanjih površinah pa priporočamo nanašanje lepila v debelini od 5 do 10mm.
Debelejši nanos lepila lahko vodi do lasastih razpok v lepilu, ki v notranjosti ne predstavlja težav.
Na zunanjih površinah pa take razpoke lahko kapilarno vlečejo vodo, če je fuga popustila.
Posledično tako obstaja nevarnost poškodb v zimskem času ob zmrzali.
Predvsem pa z izravnavo podlage pred lepljenjem veliko lažje zagotovimo pod keramiko popolno zapolnjenost z lepilom in s tem je poraba lepila manjša.