Sanacija vlage je zelo kompleksen poseg, ki ga po navadi opravljajo strokovnjaki. V nasvetu je vseeno dovolj navodil, da lahko po posvetu z nami veliko storite tudi v samo izvedbi.
Ker dobivamo pogosto povpraševanja za izvedbo poudarjamo, da mi ne izvajamo sanacije, ampak izdelujemo materiale za sanacijo.
V primeru nakupa pa pomagamo z nasveti za kakovostno rešitev vašega problema.
Pravilen način uporabe Stearina in Imosila
Prisotnost vlage v zidovih je zelo razširjen pojav, saj so vlažne skoraj vse starejše zgradbe in tudi marsikatera novejša.
Vse prepogosto se obnova vlažnih zidov omeji le na lepotičenje objekta: novi ometi, barvanje, oblaganje in podobno.
Posledica takega pristopa je, da se zelo kmalu ponovijo mokri madeži, luščenje opleskov, odpadanje ometov in rast plesni.
Če se zid samo prebarva z nepropustno barvo ali kako drugače zapre, se vlaga vedno dvigne višje po zidu. 
Naše podjetje je eno redkih v Sloveniji, ki Vam nudi zelo kvalitetne materiale za enostavno, cenovno ugodno in učinkovito sanacijo vlažnih objektov.
Nudimo Vam tudi strokovno svetovanje in pomoč pri odkrivanju vzrokov navlaževanja oziroma izdelamo predlog sanacije.
V nadaljevanju Vam na kratko predstavljamo naš sistem sanacije vlage.
Sanacija vlage se začne s strokovnim pregledom objekta, da ugotovimo vzroke in obseg navlaževanja. Šele nato predvidimo sanacijske ukrepe.
Z našimi izkušnjami velikokrat lahko podamo zanesljivo oceno že po prvih slikah in opisu problema.
Najpogostejši vzroki navlaženja zidu
- nepravilna konfiguracija terena ob objektu in zato zamakanje zunanjega zidu.
- nepravilno zgrajene drenaže
- napake pri sistemih odvajanja vode od objekta: žlebovi, peskolovi, napačni nakloni pločnikov
- napačni nagibi okenskih polic zunanjih stopnišč in balkonov, izstopajoči zob hišne obrobe
- zamakanje zaradi poškodovane strehe, napake v hišnih inštalacijah
- nezaščiten zid tik ob cesti
- kapilarni vlek vode preko neizoliranih temeljev
- kondenzacija na površini ali v notranjosti zidov
Vzroke navlaževanja je potrebno sistematično odpraviti
Ko ugotovimo vse vzroke navlaževanja, jih je potrebno najprej sistematično odpraviti.
Če je vzrok neizolirana zunanja stena je potrebno ob stavbi odkopati, izdelati hidroizolacijo in urediti drenažni odtok. Pomembno je da je odtok drenaže speljan daleč stran in dovolj nizko, da odvaja vodo tudi pri visoki podtalnici.
Večino se v takih primerih temelje ojača z dodatno plastjo armiranega betona, ki hkrati ojača stavbo in omogoči polaganje hidroizolacije na gladko površino. Svetujemo dodatek Stearina v ta beton, vsaj v spodnjem delu.
Če je vzrok navlaževanja kondenzacija na površini ali v notranjosti zidov, je potrebno izdelati toplotno izolacijo zunanje stene. Če to ni izvedljivo potem pa se vgradi prezračevanje z rekuperatorjem, ki suši notranji zrak. Z manjšanjem vlažnosti zraka v prostoru se zniža meja kondenzacije.
Kamnite zidove je potrebno najprej injektirati s cementno maso pod pritiskom
Pri opečnatih zidovih prepojitev celotnega prereza zidu ne predstavlja posebnih problemov. Pri kamnitih zidovih, pa je ponavadi v notranjosti zidu veliko praznin, po katerih nam penetrant nekontrolirano izteka in zato ne moremo vzpostaviti neprekinjenega vodoodbojnega sloja. Zaradi lukenj pa imajo zidovi tudi premajhno nosilnost.
Zato problem nosilnosti in vlage rešujemo istočasno, tako da zidove injektiramo s posebnimi hidrofobnimi masami. Hidrofobna (vodoodbojna) injekcijska masa je navadno zmes cementa, kremenčevega peska in Stearina. Z injektiranjem vzpostavimo v zidu homogen vodoodbojen sloj nad katerim, lahko kvalitetno prepojimo zid z Imosilom in tako preprečimo kapilarno dvigovanje vode po zidu navzgor.
Zaustavitev kapilarnega vleka v zidu s silikonizacijo
Kapilarni vlek izpod temeljev zanesljivo ustavimo z prepojitvijo zidov s silikoni kot je Imosil – N koncentriran. To je posebna vodna raztopina kalijevega metil silikonata, ki se uporablja za hidrofobne impregnacija mineralnih gradbenih materialov. Imosil – N spremeni lastnosti materiala tako, da se po penetraciji zmanjša vodovpojnost za približno 80%.
Zelo pomembno je, da se zid prepoji po celotnem prerezu. Zato morajo biti zvrtane luknje dovolj blizu druga ob drugi.
Na sliki 1 je prikazano kako vrtamo v primeru opečnatega zidu. Luknje naj bodo v dveh vrstah cik -cak. V eni vrsti naj bodo oddaljene med sabo največ 15 cm. V primeru manj vpojne sestave zidu kot je beton, še precej manj. Potrebno je zelo pazljivo vrtati, da so luknje vzporedne. Še posebej je to pomembno pri debelejših zidovih, kajti v nasprotnem primeru bi bile na zadnji strani zidu luknje preveč narazen in ne bi prepojilo celotnega prereza.
V očiščene izvrtine s pomočjo gumijaste cevi in plastenke vlivamo po navodilih razredčen Imosil – N dokler zid pije. Pri debelejših in bolj mokrih zidovih tudi 24 ur. Luknja mora biti ta čas stalno polna razredčenega Imosila. Če bi samo vsake toliko časa dolili silikon, sanacija ne bi bila uspešna. Kajti Imosil začne zelo hitro vezati s CO2 iz zraka in ustavri hidrofobni sloj na površini. Zato je nadaljna omočitev preprečena.
Ko zid prepojimo pustimo lunkje vsaj 14 dni, pri debelih zidovih pa še dlje, odprte da ima ogljikov dioksid dostop. Če se mudi, lahko pospešimo postopek z večkratnim vpihovanjem CO2 pod pritiskom v luknje. Nato luknje zapolnimo z malto z dodatkom proti krčenju.
Prekinitev kapilarne vlage v zidu iz betonskih zidakov
Če je zid iz betonskih blokov se vrta tako, da je vsak prekat v bloku dostopen za kovinsko cevko.
Nato v vsak prekat s pomočjo cevke na katero se natakne plastična gibljiva cevka in livec, natoči cca 2 dcl razredčenega Imosil – N.
Količina je odvisna od velikosti prekatov. 2 dcl je docolj za prekat 10*7 cm.
Tako bo zagotovljeno, da bo zidak po celotnem prerezu prepojen z Imosilom.
Če zidak ne tesni, ga je potrebno najprej zatesniti s fino malto z dodatkom Stearina, da Imosil prosto ne odteka.
Na spodnji sliki je prikazano z rdečo barvo kje se vrta in primer cevke vtaknjene za nalivanje v zadnji srednji prekat.
Na ta način dosežete vseh 10 prekatov in uspeh je zagotovljen. Premer luknje je dovolj že 12 mm, da z lahkoto vtaknete 10 mm bakreno cevko.
V krajna sredinska prekata nalite nekaj več razredčenega Imosila, da se zagotovo prepoji tudi malta med zidaki.
Po sanaciji naj se zid čim dlje suši
Ko izvedemo postopke s katerimi preprečimo vodi dostop do zidov ali pa prenos vode po zidu navzgor, se zidovi začnejo sušiti. To pa je zelo dolgotrajen postopek, v najboljšem primeru traja leto ali dve.
Da bi v tem času uporabljali prostore je potrebno sanacijo zaključiti. Če na še vlažne zidove nanesemo običajne omete, se bodo v procesu sušenja na površini pojavili vlažni madeži in cvetenje soli.
Zato je nujno potrebno, da po vsaki sanaciji vlage oziroma pri vsakem ometavanju vlažnih zidov uporabimo hidrofobni omet.
Zid na novo omečemo z hidrofobno malto
Hidrofobna malta se izdela tako, da klasični malti dodamo dodatek Stearin.
Stearin je dodatek, ki poveča hidrofobnost malt, injekcijskih mas in zaključnih ometov v gradbeništvu.
Z njim dobimo tako imenovani sušilni omet, a za precej nižjo ceno. Sicer je potrebno dostaviti maltit in pesek posebej, a
S Stearin dodatkom dosežemo učinke, ki nekoliko nihajo glede na sestavo materiala, ki ga hidrofobiramo:
Vodovpojnost se zniža za približno 80%
zato je malta vedno suha in onemogočena je rast plesni.
Kapilarni vlek se zniža za 75 do 95%
s tem je preprečen prehod vode in z njo soli na površino ometa.
Paropropustnost se ne zmanjša
torej se zid pod ometom normalno suši.
Tlačne in upogibne trdnosti se bistveno ne spreminjajo
Zaradi vseh teh učinkov se Stearin uporablja v naslednjih primerih:
-dodatek obrizgu, ometu in finemu ometu pri ometavanju vlažnih zidov.
-dodatek fugirni masi pri fugiranju vlažnih kamnitih ali opečnatih zidov.
-dodatek masi za injektiranje vlažnih zidov.
-dodatek zaključnim ometom, ki so izpostavljeni delovanju vlage oziroma dežja npr teranova, hišna talna obroba, betonske ograje, itd.
Če torej vlažen zid obdelamo z ometom, ki smo mu dodali Stearin, bo leta ostal suh brez madežev in luščenja. Zid pa se bo skozi tak omet še vedno sušil.
Ker vlaga izhlapeva na meji med zidom in hidrofobnim ometom, se na tej meji nabirajo soli, ki so raztopljene v vodi. Zato bi sčasoma ometi zaradi kristalizacije soli odpadli, če ne preprečimo stalnega dostopa vlage v zid.
Torej se ometi z Stearinom uporabljajo največkrat kot končni postopek pri kompleksni sanaciji.
Hidrofobna malta s Stearinom kot samostojni ukrep
Dodajanje Stearina v malto lahko zadostuje kot samostojen sanacijski ukrep v primeru, ko je zid zmerno navlažen in ni izrazitega vzroka navlaževanja.
Zmerno navlažen pomeni, da je lahko največ 50 % maksimalne vlage, ki jo je zid sposoben sprejeti. Brez meritev lahko ocenimo, da je zid le zmerno navlažen, če že dolga leta ni bil na novo ometan in se lušči samo zgornji sloj ometa.
Če omet razapada in odstopa potem je zagotovo potrebna temeljita sanacija.
V takem primeru stari omet odstranimo 50 do 70 cm višje od meje kristalizacije soli na steni in omečemo zid z malto, ki ji dodamo Stearin.
Ko se boste odločili za nakup naših materialov za sanacijo vlažnih sten, vam na podlagi dolgoletnih izkušenj nudimo strokovno pomoč od odkrivanja vzrokov navlaževanja, analize vlažnosti zidu, do postopka končne obnove zidu.
Spodaj je slika objekta, kjer so poskušali ustaviti vlago tako, da so podzidek oblekli v akrilni nepropustni omet.
Po nekaj letih se je vlaga v zidu dvignila višje, tako zunaj kot znotraj in povzročila dodatne poškodbe.
Nepopustni omet pa je začel odpadati.
